nedelja, 01. julij 2007

Zgodovina društva

Prostovoljno gasilsko društvo Javorje je bilo ustanovljeno leta 1932 na pobudo Rudolfa Berčon (rojen 1884 leta). Prva matična knjiga se je začela voditi leta 1938. Predsednik je bil Franc Ambrož, tajnik Hinko Zavašnik, blagajnik Karel Mandelj, poveljnik Pavel Ambrož, podpoveljnik Jožef Ceglar in predsednik nadzornega odbora Jakob Trpin. Društvo se je imenovalo Prostovoljna gasilska četa Javorje.

V času ustanovitve društvo še ni imelo gasilskega doma. Zbirali so se pri Berčonovih (Godčevi). Leta 1934 so z denarnimi prispevki nabavili ročno gasilno brizgalno in cevi. Z nabavo je nastal nov problem : Prostor, kjer bi vse to shranili. Začasno je dal Berčon obiti uto. Leta 1936 so člani ponovno organizirali nabiralno akcijo za gradnjo gasilskega orodišča, Tedanja občina Šmartno je dodelila društvu 5.000 dinarjev dotacije, kar je bila osnova za nabavo gradbenega materiala. Dozidava gasilskega orodišča je bila dokončana leta 1938 s prostovoljnim delom članov društva in ostalih prebivalcev.

Med drugo svetovno vojno je društvo zaradi okupacije začasno prenehalo delovati, saj je v bližini vasi Javorje potekala nemško – italijanska okupacijska meja. Okupator je obdržal šolo in orodišče za vojne namene in okolico obdal z žičnimi ovirami. Leta 1941 so zgradili požarni vodnjak, ki pa je bil ves čas brez vode. Med 2.svetovno vojno so Nemci vanj naredili vhod. Leta 1954 so ga obnovili, vendar je kmalu začel puščati in takšen je še danes. Leta 1946 v jeseni so dobili novo motorko : Agregat ILO – Werke, Hamburg, ps 18, mot. Št. 243485, 10 m cevi A z ustnikom in 2 m sesalnih cevi,kot znak priznanja za uspehe na tekmovanju in pri pospravljanju ter podiranju nemških bunkerjev. V času vojne je bilo uničenih večina knjig o društvu, zato ni natančnih podatkov o ustanovnih članih. Tudi kasnejša dokumentacija ni ohranjena.

Prostovoljno gasilsko društvo Javorje je bilo od okupacije do leta 1953 v mirovanju zaradi različnih težav. Začelo je propadati in je padlo pod občino Šmartno in ni bilo več samostojno, ker ni bilo registrirano v okrajni zvezi Ljubljana. Društvu je že pretila nevarnost, da se odvzame motorko, nato še gasilsko orodje. Občni zbor se je sklical na pobudo Grošelj Slavkota in Zupančič Jožeta. Zbrali so se v PŠ Javorje. Stari odbor je bil soglasno razrešen. V novi odbor so bili izvoljeni :

1. Predsednik : Zupančič Anton

2. Poveljnik : Zupančič Jože

3. Namestnik p. : Grošelj Slavko

4. Tajnik : Gorišek Leopold

5. Blagajnik : Rozina Feliks

6. Orodjar : Pivec Rudolf

7. Desetar : Grošelj Aleks

V nadzorni odbor so bili izvoljeni :

Kastelic Edvard, Rozina Slavko, Pivec Valentin, Perme Ivan, Grošelj Ernest.

Sklep občnega zbora je bil, da se v prvi vrsti očisti brizgalna in drugo orodje, ki je bila v zanemarjenem stanju, napravi popis inventarja in vključi v društvo čim več fantov.

§ Pripravili so gasilsko vrtno veselico 4. oktobra 1953.

§ V svoje vrste so pritegnili veliko žensk.

§ Uredili so plačevanje članarine.

§ Poudarili so pomembnost izobraževanja članov. Organizirali so več predavanj. Za gasilsko podčastniško šolo se je javil Mandelj Karel.

§ Popravilo gasilskega bazena.

Na rednem občnem zboru dne, 7. februarja 1954 je bilo vključenih že 52 članov, 9 žensk in 10 mladincev. V upravni odbor sta bila izvoljena za predsednika Ambrož Franc in podpoveljnika Mandelj Karel ml. V tem letu se je društvo tudi registriralo, ker prej še ni bilo. Uredili so orodišče in gasilsko opremo. Brizgalni sta dve : ena ročna in ena motorna, cevi in ostala oprema.

Za zaslužne člane so bili predlagani : Berčon Rudolf, Perme Franc, Perme Ivan, Zupančič Franc, Mandelj Karel, Ambrož Franc.

Okrog leta 1960 so kupili orodni voz. Kupili so navaden voz, domačini pa so ga preuredili v voz namenjen prevozu gasilskega orodja. V začetku je bil voz namenjen konjski vpregi, kasneje pa so ga prilagodili traktorski vpregi.

Okoli leta 1970 je gasilcem cerkev prodala mežnarijo, ki so jo preuredili v gasilni in kulturni dom. Ves denar za nakup mežnarije so dobili od gasilskih veselic. Z zbranim denarjem so kupili tudi potrebno gasilsko orodje in uniforme. Od tega leta naprej so se srečevali v preurejeni mežnariji. Leta 1988 so kupili še dve motorni brizgalni, plastične čelade in ostalo orodje.

Ni komentarjev: